Bono-Hovawart

This is my sweet little poodle Tisa

2010-06-15T06:02:00.000-07:00

More pictures of her you can find here.... http://mediumpoodle-tisa.blogspot.com/2010/05/tisa-11-tednov.html

My Hovawart Bono - new pictures... ;)

2010-06-15T04:07:00.000-07:00

Bono and his new dog friend Tisa

2010-06-15T04:01:00.000-07:00

Happy Birthday Bono for 4th wonderful years

2010-05-05T08:06:00.001-07:00

Zimska pravljica

2010-01-12T00:25:00.000-08:00

Končno smo dočakali težko pričakovani sneg. Pravzaprav je tokrat zapadlo veliko snega. Tako se zimska pravljica se zopet nadaljuje, vsakič, ko zapade sneg. Radosti zime najbolj seveda uživa Bono s svojim razposajenim igranjem s sneženimi kepami. In pa, ja, ne smemo pozabiti na cufke, ki se mu naberejo na tačkah.

Bonovo zapoznelo Božično darilo..

2010-01-12T00:06:00.000-08:00

...ki je prispelo sicer šele po novem letu, ampak vseeno... In v njem so bile same dobrote, ki so Bonu zelo teknile.

Sunday walk with Bono (13.dec.09)

2009-12-23T00:39:00.000-08:00

Srečno novo leto 2010

2009-12-21T05:44:00.001-08:00

2009-05-02T04:25:00.000-07:00

3. rojstni dan

2009-05-01T11:40:00.000-07:00

To, da imam prav danes jaz rojstni dan, to glih ne vem. Mi je pa kmalu postalo jasno, da ga imam... Itak! Popoldne sem se skupaj s svojimi krdelniki, odpravil spet do reke Sore. Zadnje čase me kar nekaj razvajajo - zelo namreč obožujem vodo, čofotanje v njej in lovljenje kamenčkov. Seveda se morajo moji krdelniki, vse ti moje punce z menoj igrat, če ne ni to to, se razume. Iz slik, ki jih je posnela moja gospodarica, pa nekaj tudi njena hčerka, je seveda razvidno, kako obožujem vodo. Ji..hi...hi... to je nekaj božanskega kar se pasji duši kot sem jaz, lahko dogaja. In ja, ful se dogaja, ko sem v vodi. Boljše ne more bit. Voda je zakon!

***

Drugo presenečenje .... peljali so me za hišo. Čudno se mi je zdelo, ura moje večerje je bila prava, samo to, za hišo, to mi ni bilo pa čisto nič jasno.... No kaj kmalu mi je potem bilo.... Že voham. Moja večerja ... sline se mi že cedijo... bo danes za hišo na travici, zadaj pa mi bodo murnčkali murnčki. Res lepo presenečenje od moje gospodarice. Seveda sem potem moral biti še malce pri miru... normalno... spet me je slikala.... ups... tokrat me je slikala njena hčerka..... Opa, potem pa je sledil ukaz.... Sicer sploh ne vem ali sem ga slišal ali ne.... zdelo se mi je, da lahko jem.... Jupi... poslastica.... Torta.... Moj rojstni dan.... Pa darila.... Sem pač srečko, ni kaj... Moja torta... kostka.... mljask je dobra.... In že je ni več.... wof.... wof.... Pa.... pa....

Moja Pomlad

2009-05-01T10:38:00.000-07:00

Po dolgem času se vam spet javljam... Ni kaj, tako je to, če moja gospodarica mal zaspi. Tokrat je kar za dolgo časa zaspala. Ti... ti... pa sem jo zbudil s pasjim laježem, wof.... wof.... mal je pa pripomogel tudi vreme, ki nas je v začetku praznikov razveselil s sončkom.... Jupi... Jupi... samo kaj dolgo ni trajal. Par dni je pa moralo devežvati..... kr nekaj tale dež.... ker sem potem ves moker, moji šefici se pa tud nič ne da... Smotka!!!Ampak kot pravim, ko je bil pa sonček, smo pa pohajali okoli... uh pa kolk slik je naredila... Noro velik. Sem že mislil, da se bo meni zmešalo od škocanja fotoaparata. Samo sem bil pa fuuul priden in sem pač prenašal, da me prestavlja mal sem, pa mal tja, pa da moram nekaj časa mirovat, da me lahko slika. Sva zmenjena tako, ja... ja... če sem priden, potem je tudi moja gospodarica pridna in se nič ne jezi... hihi. Tako je pasje življenje ja, pasje pač, ampak vseeno je luštno, lepo, veselo in predvsem vsak dan aktivno. To pa ja, glede tega jo moram pa kar pohvalit... :)

No, pa da vam ne bom preveč dolgovezil, moje slike bodo povedale vse...

V drugem postu pa imam presenečenje, ki mi ga je naredila gospodarica pa njeni dve punčki, ki ju imam fuuul rad... ja... ja... predvsem njiju moram čuvati, saj sem hovi, kaj ne.

2009-04-10T04:33:00.000-07:00

Zimske počitnice...

2009-02-24T00:54:00.000-08:00

... pohajkovanje po bližnjem gozdu in uganjanju norčij. Tokrat se je naša Nina odločila, da bomo našega Bona malce naštimale na štore. Seveda smo morale poiskati primerno velikost le tega. Nastale so pa tele slikice spodaj... Pa Pa

2009-02-13T04:03:00.000-08:00

Tokrat samo nekaj slikic našega Bona v različnih pozicijah...

Razstava CAC SKVPM Ljubljana 2009

2009-01-28T01:09:00.000-08:00

V soboto, 17. januarja 2009 sva se z Bonom zopet po dolgem času odpravila na Klubsko razstavo molosov (Special SKVPM), ki je potekala v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. Bono je bil predstavljen v razredu Zreli (Open), sodil je madžarski sodnik Bela Siklosi in dobil oceno Odlično I, CAC SLO.

Sneg...

2009-01-07T09:30:00.000-08:00

..., ki je obstal zelo kratek čas, vendar smo se ga toliko bolj razveselili, ker je bil to prvi letošnji sneg. Najbolj ga je bil vesel naš Bono. Zasnežena pokrajina z belo snežno odejo, to je nekaj najboljšega, kar pes doživi v pasjem življenju, kajti to belo odejo mu ponuja sama mati narava. Bono je čisto nor na sneg. Enostavno sploh ne ve kaj bi delal z njim. Ali bi lovil kepice, ki mi letijo pred mojimi nogami ali bi ga jedel ali pa bi lovil kepe in tekel za njimi, ki mu jih mečem. Ali bi tekal po zasneženi snežni odeji, ker je tako mehka, pa hkrati mrzla ali pa se valjal po puhastih snežinkah, ki so tako prijetno mehke. Ampak kmalu po tem prvem snegu, ki se je po enem tednu stopil, nam je zima, prav med božičnim praznikom, postlala našo deželo ponovno s snegom. Tokrat ga je veliko manj, dlih toliko da se trave ne vidim, ja pa temperature zraka so tudi zeno nizke. No, ampak mi se ne damo. Toplo se oblečem in gremo na teren.

Na tej sliki spodaj, pa je Bono nekaj opazil.... V daljavi so namreč nekaj kurili. To je pa njegova, jaz pravim naspedirana poza, pri kateri Bono zraste za par centimetrov.

Za konec pa še ena slikica našega sončnega zahoda, ki je v teh zimskih mesecih veliko prej kot pa poleti. Pri nas se sonce hitro skrije za gorami.

Jesenska sobota

2008-10-22T23:45:00.000-07:00

V soboto smo se zopet imeli lepo. Bilo je toplo, mogoče kar pretoplo za ta letni čas, tako da smo se prav z veseljem nastavljali toplim sončnim žarkom. Sprehajali in igrali skupaj z našim Bonom, smo se na bližnjem travniku, kamor velikokrat zahajamo.

Pridružil se nam je tudi en kuža, pasme basnej, ki je bil kar malo nastrojen nad našim velikanom in kar fino kazal svoje zobke, čeprav na slikah to ni videti. Vendar se, hvala bogu, ni zgodilo nič in je potem kmalu zletel nazaj k svojemu gospodarju.

In pa Bono, kjer se, sedaj v jesenskem času, čisto zlije s svojo rumenkasto barvo in listjem. Brez šibanja in dirkanja pa pri našem hiviju seveda ne gre... ... čeprav ima od vročine potem takole jezik do tal.

Pa za konec še ena slikica mojih treh lumpov.

No, pa pa pa....

Poskočni Bono

2008-09-22T02:10:00.000-07:00

Ker naš Bono zelo obožuje igro in je čisto nor, če mu kaj mečeš, in tudi tokrat spet domislila nečesa... kako bi slikala Bona v skoku. Da našega hovija pripraviš do tega, ni problema. Samo spočit mora biti, pa mal fedrčkov mora imeti v riti in v zadnjih nogah, pa bo začel skakati v luft. Ker je pa te hitre gibe zelo težko poslikati - biti moraš kar hiter - smo mu prav zaradi tega, da bi ta igrica traja malo dlje, metali v zrak majhne kamenčke, ki ga, takrat ko bo kamenček padel v travo, ne bo našel in tako na hitro zopet pripraviš Bona na ponovni skok za naslednjim kamenčkom.

Ja, in uspelo nam je. Hčera je slikala, jaz sem pa metala kamenčke v zrak. In nastalo jenekaj luštnih slikic, tudi take, da ima Bono na sliki pokončna ušesa in izgleda kot kakšen nemški ovčar, pa do teke, ko se odrine tako ekspertno, da izgleda kot kakšna poskočna srnica.

No, takole ga z mojo gospodarico svirava, da nama ni dolgčas...

Pa na svidenje!

In spet gremo novim dogodivščinam na proti...

Kopanje pri mlinu pod Godešičem

2008-09-03T00:49:00.000-07:00

V nedeljo 31. avgusta, zadnji dan počitnic, pa smo se odpravile do bližnjega mlina, ki leži pod Godešičem, mimo katerega teče potok Struga. Me smo prišle do mlina z druge strani. Iz Gosteč smo šle po cesti, ki pelje proti Škofji Loki. Prečkale smo most pod katerim teče Sora in pot nadaljevale ob Sori, šle mimo travnikov, ki so nas popeljali do močvirnatega gozda, kjer smo kmalu zagledale staro hišo v kateri je bil včasih mlin.

Vsakič, ko se približujemo mlinu, potoku, Bono že ve kaj bo sledilo... Kopanje seveda. Kopanje, plavanje, čofotanje po vodi namreč Bono zelo obožuje. Lahko bi rekla, da je naš hovawart nor na vodo.

Imele smo sicer malo krajši nedeljski izlet kot ponavadi, vendar čofotanje odtehta vse. In tako smo preživele zadnji dan počitnic.

Bono in palčki

2008-08-31T09:27:00.000-07:00

Zopet so nastale prisrčne slikice našega navihanca Bona - in to med palčki. Ideja se mi je porodila, ko se je Bono ulegel na balkon, kjer imamo med rožami skrite palčke. Tokrat pa so palčki "prikorakali" izpod rož, kajti zaznali so družbo pasjega prijatelja...

Moja gospodarica me kliče, zdaj pa grem...

In tako se je končala Bonova zgodbica s palčki...

Potepanje po okoliških hribih Gosteč..

2008-08-23T06:29:00.000-07:00

Z Bonom sva se odpravila na lov za gobami. Ha, nabrala sva jih res zelo malo, nekaj lisičk. Je pa zato nastalo nekaj zanimivih slikic. Pa poslušala sva tuljenje jelena v daljavi. Bilo je kar malo grozljivo, če seveta to prvič doživiš. Hvala bogu pa je bilo med nama in jelenom kar precej razdalje. Drugi del najinih dogodivščin, no, bolj Bonovih... Zanalašč sem ga peljala do blatne mlakuže, kjer se ponavadi kopajo divji prašiči. Tokrat si je to blatno kopel privoščil tudi naš Bono. Bi rekla, da mu je zelo pasala, ker je kar na enkrat oživel... Kakšen je pa bil, pa si lahko ogledate na slikah spodaj...

Ob prihodu domov pa se je Bono spral v potoku, ki teče mimo naše hiše...

In tako je minilo zopet eno od mnogih kolovratenj in raziskovanj po gozdu.